Devet od desetih golov Bojana v prvi tekmi je dalo misliti Lebanom in pajdašu, da se z njim ne gre preveč zajebavati, saj bo pri takem nadaljevanju večer ena sama polomija. Poškodba Mareta, ki se pojavi enkrat na vsake svete čase in ne sestavi več kot pol aktivne ure, pa je frišnega golgeterja rešila polomljenih nog, saj je bil od takrat naprej promet po igrišču, bolj kot ne, enosmeren. Elvis in Lebana so revežu z bolečinami v hrbtu na sredini polja z lahkoto prestrezali podaje proti Boštjanu in Bojanu, prihajali pred gol, zadevali kot za šalo in še tisti, običajno ta najbolj zagreti Fuckers, je komaj čakal konec mučenja, čeprav tega ni prav očitno kazal.

Nikakor pa ne gre pomanjševati uspeha All starsov, saj so okoliščine enkrat takšne, drugič drugačne, zmage čiste kot solza, s kopico lepih golov in še lepših potez, a brez menjav za poškodovane tekmovanje postaja vse bolj nesmiselno. Trud posameznikov, da se vseeno izvleče kakšna točka, ali vsaj časten poraz, pa je - milo rečeno - neumen.

Pičlo članstvo in še bolj pičla udeležba bo tako, prej kot ne, obglavila ves trud organizatorjev, da se liga izpelje. Štirje jekleni in ducat invalidov je za kaj dolgoročnega precej premalo. A bomo še videli, saj bo glede na dosedanje izkušnje kmalu tu nov petek, novi boji...