Kritično število udeleženih je spet poskrbelo za svojevrsten rekord, saj to sezono še nismo odigrali do 22. ure. Kot začarano se tekme končujejo pol ure prej, kar pa nikogar več ne moti, čistilko in hišnika to celo veseli. Poškodbe pa bodo zanesljivo krojile tudi nadaljevanje sezone, saj se že za naslednji teden obeta kar hud deficit in bo obračune res težko izpeljati.

Naj samo spomnim: obljubljenega Joca ni od nikoder, Darjo je ali v Ameriki, ali poškodovan, ali pa gre v Ameriko in se tam (kako drugače) poškoduje, Ivko je tako ali tako iz stiropora, Andrej pa je spoznal, da blizu petdesetim batine začnejo boleti. Lanski šampion Boštjan je zaradi nervozne tetive že vsaj dva kola zgolj statist. Najtrši preostali trije tako nujno rabijo okrepitve. A če na mladih svet stoji, se nam ta hip precej podira.

Na tiskovki je bila strežba vesela zgodnjega prihoda in posledično zgodnjega odhoda odreda invalidov, saj je jasno, da v teh časih, ko delodajalcem ne zmanjka oblik nesramnosti do zaposlenih, delovno vzdušje širom dežele precej plahni. Tisti bolj ciganske polti, pa tako ali tako resno razmišljamo, da se pomešamo med Sirce, Albance, Turke, Afganistance,... ki jih čaka eldorado na zahodu. Priložnost zamujena...

Zanimivost večera; Bojan, eden redkih, ki še ne šepa, je nesramno parkiral na edini prostor za invalide pred tiskovnim središčem. Andreju in Boštjanu se na tem mestu iskreno opravičuje.