Tokratno kolo bi lahko postreglo s presenečenjem in vsaj dvema zmagama že rahlo frustriranih lanskih šampionov, a se to ni zgodilo. Elvis zagotovo potihoma dela na kondiciji ali kakšni drugi magiji, ki mu omogoča beg na lestvici nesmrtnih, saj je v drugi tekmi po kar udobni in konkretni prednosti zahodne konference s 5:0, slednje dobesedno zmlel, nafilal, zbombal, zdriblal, prelaufal itd. Reveži z zahoda vse tja do krute desetice niso dojeli, kaj za vraga se dogaja. V tretjo tekmo so tako šli z malo več spoštovanja do vzhodnjakov, izvlekli točko, ki pa je bila bolj plod Elvisove in Tomaževe upehanosti ali naveličanosti. Pa še Andrej je tja proti koncu že kaj zadel. Omeniti gre še zelo dobre blokade in obrambe Darjota v prvi tekmi, ki bi jo zahodnjaki kar nekako morali dobiti, a je, kot že rečeno, drugače okorni dolgin, poskrbel, da je niso. Ivkovi tradicionalni motivacijski medklici tako niti niso bili potrebni, pa še prvi se je utrudil in že tam, malo čez deveto odkrevsljal pod tuš.