Po glasnem Boštjanovem pritoževanju si je tokrat Elvis kar sam izbral ekipo in preostanek napodil na nasprotno stran igrišča. Ne vemo sicer čemu pritoževanje, saj je prvi pod svoje okrilje nesebično vzel že sezono ali dve, najmanj zaželjenega golgeterja, njemu pa pustil vedno požrtvovalnega Tomaža in, no ja, Čelota. Slednji je sicer rešil večer, saj je Rankova obljuba o udeležbi ostala nekako prazna. S polno mero hrbtnih bolečin je kar uspešno tekal, spotoma dvakrat pomendral Ivka in galaktikom kar precej pomagal do dveh zmag. Zvezda ekipe in na splošno pa še nadalje ostaja Boštjan, saj je zopet uprizoril šov volejev in petard z leve, desne in vsepovsod. Od daleč je marsikaj še izgledalo ubranljivo, od blizu pa nikakor ne. Na drugi strani pa je tokrat precej nerazpoloženi mali brazilec Ivko odlične podaje pred gol pretvarjal v zgolj mlahave strele in tudi driblingi Bojana kar, roko na srce, nikoli ni obvladal, so bolj ali manj končevali v disciplinirani obrambi galaktikov. Elvisov maraton ob boku z Boštjanom in par evrogolov, pa je bilo žal premalo za kaj več. Zmaga blaugrane v tretji tekmi je tako zgolj posledica utrujenosti ali pa celo naveličanosti galaktikov, ki bi šli na pivo najraje že kar malce čez deveto. A Bojan vztraja, lahko teče in točke ne smrdijo!

  

Na tiskovki smo nazdravili vstopu slednjega med starce, ki ima sedaj še en razlog več, da mu gre vse na živce. Pomlad zna biti še zanimiva.....

Izjava večera:

Čelo z iztegnjenim kazalcem: "Nč nam reku, sam po moje je..." (in govoril je, dokler ga Bojan ni pošteno napizdil)