Poročilo prejšnjega tedna je manjkalo zaradi kroničnih težav s kolenom dežurnega kronista, ki je tako ostal brez odigrane druge tekme in informacije o končnih rezultatih. Zanašanje na pismenost in skrb za opremo (žoga) ostalih so pa bolj kot ne, pobožne želje.

Večer se je tako pričel z manjšo zamudo, zato ni bilo zavlačevanja z žrebanjem. Skupaj je zaigrala utečena trojica favoritov iz pole teama, ki se je pomerila z ostankom iz zaledja. To pot ostali del ekipe favoritov ni preizkušal Bojanovih živcev z eksperimentiranjem in kompliciranjem v igri. Rezultat je bilo dokaj rutinirano polnjenje mreže oslabljenih junakov zaledja, ki kaj več, razen nekaj lepih strelov z razdalje v same rašlje, niso spravili skupaj. Tu sta bila še najbolj natančna Boštjan in Čelo, ki pa ob Tomaževi že kar kronični neučinkovitosti, tudi na povsem prazen gol, nista imela možnosti okusiti slast zmage. Pa bi jo z nekaj sreče z lahkoto.

Posebnost večera je bilo Tomaževo prevračanje na igrišču brez žoge in brez dotika nasprotnika. Ali je prišel rahlo okajen, ve samo on.

Na tiskovki tokrat ni nihče dal za rundo, zato je ni vredno omenjati.