Ker je najbolje plačani igralec Lige šamponov in honorarni poročevalec s terena, Darjo, pozabil prinesti del svoje opreme (teniske), tokrat poročilo iz druge roke (Bojan).

Gospodarsko-finančna kriza je udarila tudi na terene najboljših ligaških tekmovanj. Že dlje časa padajo pritožbe na slabo vzdrževane mreže na golih, neočiščena tla, sedaj pa se je zgodil še izjemno slab zrak v telovadnici, potem ko je ventilacija dokončno odpovedala. Simptomi zastrupitve se pojavijo zelo kmalu v obliki glavobola, hripavosti ali pretirane prepirljivosti.

Vse skupaj je izjemno slabo vplivalo na igro in koncentracijo, saj se je zgodilo, da je ekipa po vodstvu vsaj 3, 4 golov razlike, na koncu izgubila. Na vseh tekmah, brez izjeme. Tudi prepiri med igralci iste ekipe, niso bili izjema. Seveda je zopet prednjačil pisec tega teksta. V obrambo lahko navedem, da je večina igralcev imela težave zaradi pomanjkanja kisika. Na primer, Boštjan si nikakor ni mogel zapomniti tekočega rezultata in je ves čas najedal tistim, ki so ga vedeli, Maretov šut na gol je bil še šibkejši, kot ponavadi, Klemen pa itak že pol leta boleha na pljučih. Če bi bil konj, bi se mu slabo pisalo.

V igri nič novega. Elvis še vedno lahko preigra vse tri nasprotne igralce in da gol. Manjši problem mu predstavlja le ponovljivost. Je bil pa zagotovo motor ekipe rdečih in najbolj zaslužen za dve zmagi.

Izjava večera pa je prišla iz ust rahlo omotičnega Boštjana: "Očitno bomo igrali vse dokler rdeči ne daste 10 golov. Koliko smo jih dali mi ( v mislih je imel cifro tam nekje okoli 12), itak ni pomembno". No, to je bilo pred zadnjo tekmo, ki so jo kljub "goljufanju" rdečih, dobili.

Jap, nekaj sredstev bo moralo najti pot za nakup semaforja.