Na veliko presenečenje, vsaj zame, sta se tokratnega kola udeležila Edvard-Edo in Klemen-Kuglja. Ker je za razliko od prejšnjega kola, ko je bilo samo 5 igralcev, tokrat kvota dosegla število devetih, smo sestavili tri ekipe in pri tem Edvardu dovolili, da za soigralca izbere Tomaža in Andreja, na katera je očitno navezan. Za njiju pa je to pomenilo nečloveško garanje na igrišču in eno piškavo zmago, ki so jo dosegli proti ekipi, katero so sestavljali Bojan, Kuglja in Boštjan. Slednji so v prvem krogu kar malce kruto podcenjevali Edvardov trio, kar se pač ni moglo končati drugače kot z tesnim, pa vendar, porazom. Obračun teh dveh ekip v drugem in tretjem krogu je sicer pokazal realno stanje, saj sta bili zmagi ekipe c visoki, pa tudi Boštjan se je kar nastreljal in to v polno.

Nekako v istem stilu so se razvijali trije obračuni med ekipama a in b, le da si Elvis, Ivko in Mare proti Edvardovi ekipi niso privoščili spodrsljaja ter so jih vsakič spodobno razsuli.

Ekipa a je ekipi c prepustila eno samo zmago, lahko pa bi bilo povsem drugače, če bi se adut ekipe c, Boštjan, malce prej ogrel in iz vsaj tretjine gol šans tudi kaj zadel. Na tem bo moral še malo delati, če se bo hotel učvrstiti v sredini tabele. Prav tako Kuglja v obrambi ni ravno blestel, saj je dobival gole od povsod, tudi iz garderobe.

Da, in še to: Elvis je v polnem šprintu pretekel telovadnico! Enkrat, pa vendar!

Igralec kola je definitivno Edo, ki je ubranil kopico strelov uveljavljenim strelcem kot so Elvis, Boštjan itd..., s ščipanjem in rokoborbo poskušal zaustaviti kontre in kljub spolzki podlagi (ali slabi obutvi) samo nekajkrat več kot je prstov na roki, pristal na tleh, brez tuje pomoči. Podarjenih žog nasprotnikom, pa tokrat ne bomo omenjali.

In še to: Andrej je hrabro uveljavil novo pravilo: če te žoga po strelu nasprotnika zadene v rit, lahko le temu, brez sramu odvzameš napad. No ja, bomo videli, če se bo prijelo.